Je za zmerno majhen oblikovalski studio nenavadno, da je polovica zaposlenih administrativen kader? Pišejo, berejo, kopirajo, izpolnjujejo obrazce. Več razlogov je za to, eden je ta, da se občasno udeležujemo javnih razpisov.

 

Recimo zadnjič na enem zmagamo. Dobro ocenjena je bila predložena idejna zasnova, slabše cenovna ponudba, pa vseeno za las zmagamo. Drugouvrščeni ponudnik vloži zahtevo po reviziji postopka in razloži sumljivost izbora z majhnim odstopanjem v skupnem številu točk.

 

Naročnik se odzove  z utemeljitvijo, da je sestavil žirijo iz notranjih in zunanjih sodelavcev organizacije in zaprosil DOS, da imenuje strokovnega člana, imenovali so izkušenega oblikovalca in prejemnika Prešernove nagrade. Razen tega so prijave ocenjevali anomimno. Vse skupaj se mi, milo rečeno, po udeležbi na desetinah podobnih razpisov, zdi nenavadno higienično.

 

Kakorkoli, revizijska komisija se po dveh mesecih odloči, da je naročnik kršil načeli transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov in se razpis razveljavi. To je povezano s plačilom revizije in stroški priprave novega naročila. Verjetno tudi s tem, da mi v ponovljenem postopku ne bomo izvajalec projekta.

 

Zakaj ta odločitev? Revizijci razlagajo, da zato, ker naročnik izbora oz. podeljenih točk pri idejnih zasnovah ni dovolj dobro utemeljil. Kaj bi bila dovolj dobra utemeljitev? Tega na revizijski komisiji sicer ne vedo, kar v odločbi priznajo, vedo pa, da utemeljitev ni bila dovolj konkretizirana. Strokovna žirija, ki jo je imanoval razpisovalec, je svojo oceno utemeljila z navedbo, da zgradba in hierarhije elementov gradiva ne ustrezata sporočilu gradiva, grafična postavitev pa ni bila ustrezno organizirana. Ni pa navedla, citiram »kaj konkretno naj bi bilo neutemeljenega pri uporabi trikotnih površin in diagonal, niti ni bilo mogoče preizkusiti, zakaj naj bi bila za neustrezno označena uporaba slikovnega materiala in kakšne natanko naj bi bile pomanjkljivosti naslovnice … ».

 

Si predstavljate delo te žirije, če bi želela točkovanje utemeljiti tako, da bi se revizijski komisiji zdelo dovolj konkretizirano? Začeti bi morala … s čim? S pametnim in za ta primer relevantnim povzetkom celotne teorije predmeta grafično oblikovanje prvega letnika ALUO? Pravzaprav mi pridejo, po daljšem razmisleku, na misel morda trije strokovnjaki, ki bi bili take utemeljitve sposobni v kakem tednu, kolikor je bilo časa.

 

V glavnem. V vsej solati nepreglednih, slabo sestavljenih in slabo izvedenih javnih naročil, zakaj mi pride najprej na misel to za maketo drugega tira, kjer excel ni računal prav in so izbrali ponudnika z dvojno ceno, ne da bi to kdorkoli ugotovil … kakšno korist imamo državljani, ponudniki in naročniki od revizijske komisije, ki lastnega mnenja nima in to prizna, ni ga tudi pripravljena prepustiti stroki, ki je tokrat pravilno in izjemoma bila rekrutirana, ampak odloči po načelu najmanjšega tveganja zase: razveljaviti in ponoviti naročilo. Ni prvič. Navajam zadnji primer.