Na naslednji način so se končali trije od štirih razpisov, na katerih smo nazadnje sodelovali. Jasno, da so merila še vedno vedno ekonomsko najugodnejša ponudba. In jasno, da stroške priprave dokumentacije, ki vključuje plačljive zunanje storitve, recimo bonitetne, ki “ne obstajajo”, krijejo ponudniki sami. Jasno tudi, da pravne službe in projekte pisarne, ki razpise pripravljajo, ne pridejo na “črno listo” pripravljalcev razpisev, kot lahko nanjo pridemo ponudniki. Tolk o izboljšavah javnega naročanja .-)


(skrajšano iz odločbe)

 

ODLOČITEV O ZAVRNITVI VSEH PONUDB

  1. Zavrnejo se vse ponudbe oddane v postopku javnega naročila št. XXXX-XX/2018
  2. Naročnik bo po izteku pravnomočnosti izvedel nov postopek oddaje javnega naročila.

O b r a z l o ž i t e v :

Naročnik je pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb ugotovil, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila pripravljena optimalno, zaradi česar jo mora naročnik v določenih delih spremeniti. Spremembe se nanašajo predvsem na obrazec »Predračun« in na predložitev vrste dokazila za izpolnjevanje ekonomskega in finančnega položaja. Naročnik je zahteval, da morajo ponudniki vpisati cene, zaokrožene na dve decimalni mesti, pri tem pa naročnik celic ni pravilno oblikoval, da bi to ponudnikom omogočil, hkrati pa je ponudnikom prepovedal spreminjati vsebino predračuna. Naročnik je kot dokazilo za izpolnjevanje ekonomskega in finančnega položaja zahteval obrazec S.BON-2, ki pa ne obstaja. Ker gre za napako naročnika, bo naročnik po izteku pravnomočnosti izvedel nov postopek oddaje javnega naročila ter napake odpravil.

Naročnik je predmetno odločitev sprejel na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki mu omogoča, da po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe, ki so prispele v postopku javnega naročanja. V skladu s splošnim sprejetim stališčem takšna odločitev naročnika ni zgolj izjemna možnost, temveč ena od legitimnih možnosti zaključka postopka, ki je ostalim načinom povsem enakovredna in prirejena.

Na podlagi navedenega je tako treba zavzeti stališče, da lahko naročnik vedno prekine postopek oddaje javnega naročila in ga zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove lastne napake, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil prava Evropske unije o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave.

S tem je naročnikova odločitev, kot je razvidno iz izreka, utemeljena.

 

Pravni pouk:

Zoper to odločitev lahko ponudnik v roku pet delovnih dni od prejema te odločitve vloži zahtevek za revizijo, .. Taksa za vložitev zahtevka za revizijo znaša 1.000,00 EUR.

And for Thanks. To Tom Robbins. The author who turns sad nights into bright ones. The author who is an endless source of inspiration. To work. To write. To live. With quotes at the end of our pages, we thank him and nod in awe, not only to him, but also to the red beet, the sock, the satyr and the badger. Well, badgers in general 🙂

Tom Robbins has been called “a vital natural resource” by The Portland Oregonian, “one of the wildest and most entertaining novelists in the world” by the Financial Times of London, and “the most dangerous writer in the world today” by Fernanda Pivano of Italy’s Corriere della Sera. A Southerner by birth, Robbins has lived in and around Seattle since 1962. (Biography by bookbrowse.com)

Je za zmerno majhen oblikovalski studio nenavadno, da je polovica zaposlenih administrativen kader? Pišejo, berejo, kopirajo, izpolnjujejo obrazce. Več razlogov je za to, eden je ta, da se občasno udeležujemo javnih razpisov.

 

Recimo zadnjič na enem zmagamo. Dobro ocenjena je bila predložena idejna zasnova, slabše cenovna ponudba, pa vseeno za las zmagamo. Drugouvrščeni ponudnik vloži zahtevo po reviziji postopka in razloži sumljivost izbora z majhnim odstopanjem v skupnem številu točk.

 

Naročnik se odzove  z utemeljitvijo, da je sestavil žirijo iz notranjih in zunanjih sodelavcev organizacije in zaprosil DOS, da imenuje strokovnega člana, imenovali so izkušenega oblikovalca in prejemnika Prešernove nagrade. Razen tega so prijave ocenjevali anomimno. Vse skupaj se mi, milo rečeno, po udeležbi na desetinah podobnih razpisov, zdi nenavadno higienično.

 

Kakorkoli, revizijska komisija se po dveh mesecih odloči, da je naročnik kršil načeli transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov in se razpis razveljavi. To je povezano s plačilom revizije in stroški priprave novega naročila. Verjetno tudi s tem, da mi v ponovljenem postopku ne bomo izvajalec projekta.

 

Zakaj ta odločitev? Revizijci razlagajo, da zato, ker naročnik izbora oz. podeljenih točk pri idejnih zasnovah ni dovolj dobro utemeljil. Kaj bi bila dovolj dobra utemeljitev? Tega na revizijski komisiji sicer ne vedo, kar v odločbi priznajo, vedo pa, da utemeljitev ni bila dovolj konkretizirana. Strokovna žirija, ki jo je imanoval razpisovalec, je svojo oceno utemeljila z navedbo, da zgradba in hierarhije elementov gradiva ne ustrezata sporočilu gradiva, grafična postavitev pa ni bila ustrezno organizirana. Ni pa navedla, citiram »kaj konkretno naj bi bilo neutemeljenega pri uporabi trikotnih površin in diagonal, niti ni bilo mogoče preizkusiti, zakaj naj bi bila za neustrezno označena uporaba slikovnega materiala in kakšne natanko naj bi bile pomanjkljivosti naslovnice … ».

 

Si predstavljate delo te žirije, če bi želela točkovanje utemeljiti tako, da bi se revizijski komisiji zdelo dovolj konkretizirano? Začeti bi morala … s čim? S pametnim in za ta primer relevantnim povzetkom celotne teorije predmeta grafično oblikovanje prvega letnika ALUO? Pravzaprav mi pridejo, po daljšem razmisleku, na misel morda trije strokovnjaki, ki bi bili take utemeljitve sposobni v kakem tednu, kolikor je bilo časa.

 

V glavnem. V vsej solati nepreglednih, slabo sestavljenih in slabo izvedenih javnih naročil, zakaj mi pride najprej na misel to za maketo drugega tira, kjer excel ni računal prav in so izbrali ponudnika z dvojno ceno, ne da bi to kdorkoli ugotovil … kakšno korist imamo državljani, ponudniki in naročniki od revizijske komisije, ki lastnega mnenja nima in to prizna, ni ga tudi pripravljena prepustiti stroki, ki je tokrat pravilno in izjemoma bila rekrutirana, ampak odloči po načelu najmanjšega tveganja zase: razveljaviti in ponoviti naročilo. Ni prvič. Navajam zadnji primer.

Belgijci delajo kislo pivo po sistemu, da v ohlajeno pivo padajo mikroorganizmi iz zraka, s sten, iz lesa z mušicami. To proizvajajo v istih kleteh že sto in več let, zato se je vzpostavila takšna mikroflora, ki je konstantna. Pri nas primarno fermentacijo, ki je zelo burna, najprej opravimo v posodah iz inoksa, traja pa od enega tedna do enega meseca, odvisno od tega, katere mikroorganizme dodamo. Če bi to zvarjeno pivo takoj prelili v sode, bi fermentacija vse izbruhala iz soda. Tako pa že delno fermentirano pivo natočimo v hrastove sode, v katerih se pivo začne starati in šele pri sekundarni fermentaciji, ki ji po potrebi dodajamo nove mikroorganizme, pridobivati svoj značilni kiselkasti okus. Mi pravzaprav proizvajamo kraft pivo, ki ga staramo in spreminjamo s svojimi mikrobiološkimi dodatki.

Miha Tome, Dnevnik, 10. januarja 2018

Obsedenost z zgodnjim bluesom, iskanje peščice preživelih gramofonskih plošč iz 20-ih let prejšnjega stoletja po ameriškem globokem jugu, mogočni ostanki samo formalno preminulega sužnjelastništva in duše, ki se manj resno kot danes držijo vedno istega telesa. Vrhunec poletnega branja z vprašanjem, kako Hari Kunzru v pičlih treh letih po Bogovih brez ljudi servira tako epsko delo. Z jajci.

Pa še sodobna definicija privatne lastnine, stran 40: “… I think the meaning of private property had never quite sunk in for me until then; its weight, its peculiar authority. Privacy was disconnection, the power to take a section of the world offline.

author: Hari Kunzru
title: White tears
Hamish Hamilton, Penguin books